Tipične istrske sladice

Domovina kakija oziroma zlatega jabolka je vzhodna Azija. V Evropi in ZDA kaki vzgajajo od druge polovice 19. stoletja. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870, pridelujejo pa ga predvsem države ob Sredozemlju. V Istri in Slovenskem Primorju so kaki začeli gojiti nekoliko kasneje, v prvih desetletjih prejšnjega stoletja. Pri nas ga največ pridelajo v Strunjanski dolini. V Strunjanu tako vsako leto v prvem tednu novembra pripravijo Praznik kakijev, kjer obiskovalci lahko okusijo razne vrste kakijev, kakijevo žganje, kakijevo marmelado, razne kakijeve sladice (pite, krostate, rezine, torte) itd.

Prehranska in zdravilna vrednost kakija je velika, saj vsebuje veliko vitaminov (predvsem vitaminov A in C) in mineralov (kalij, kalcij, fosfor in železo). Poleg tega pa ga odlikuje še visoka vsebnost vlaknin ter nizka vsebnost beljakovin in maščob. Prav zato si kaki zasluži večjo prisotnost v naši prehrani in ni čudno, da že od davno velja za hrano bogov.

Kakije največkrat uživamo surove, v zadnjem času pa se iz njih pripravlja tudi vse več raznih sladic, kot so kakijeva marmelada, kakijeva krostata, kakijev zavitek, pita, torta ipd.