SLADICE PO GASTRONOMSKIH REGIJAH SLOVENIJE
POTICE (sladke potice vseh vrst)
Podobno kot štruklji so tudi potice najbolj značilna slovenska sladica. Pripravljamo jih z več kot 80 različnimi nadevi. Potica je značilna praznična sladica iz različnih vrst testa. Med najbolj značilnimi so pehtranova, medena, orehova, makova, ocvirkova, drobnjakova, luštrekova, sirova in drugeLJUBLJANA IN NJENA OKOLICA
LJUBLJANSKI ŠTRUKELJ
Sladica z marmelado, katere recept pod tem imenom izvira iz najbolj popularne slovenske kuharske
knjige Felicite Kalinšek, ki je od konca 19. stoletja do danes dosegla že nešteto ponatisov.
LJUBLJANSKE SKUTNE PALAČINKE
Priljubljenost kakovostne skute na ljubljanskem trgu je botrovala tem palačinkam, ki jih pripravljajo z dodatkom svežega pehtrana.
JANŠKA VEZIVKA (osladkan kruh)
Praznična pogača oz. vrsta prazničnega kruha iz vaške ljubljanske okolice, ki so jo pripravljali posameznikom, kadar so praznovali svoje godove in tudi za druge praznične priložnosti
DOLENJSKA, KOČEVSKA
POPRTNIK
Zelo stara vrsta obrednega kruha, ki so ga pripravljali in ga še pripravljajo ob božičnem času. Nekoč je moral biti na mizi vse tri božiče in je bil bogato okrašen s testenim okrasjem.
AJDOV ALI KORUZNI POTANCELJ ALI POTANCA
POSAVJE IN BIZELJSKO
BIZELJSKA MLINČEVKA
Bogata in sočna pogača, ki je med plastmi mlincev nadevana s skutnim nadevom
KOZJANSKO
KOZJANSKA MLINČEVKA
Izredno sočna in izdatna pogača, ki je zložena iz več plasti orehovega in jajčnega nadeva. Gre za izrazito praznično jed, ki se lahko postavi ob bok najboljšim tortam.
KOZJANSKA KRUHOVA POTICA
Posebna vrsta potice, ki jo naredijo tako, da v mleku namočene plasti kruha premažejo s pregreto smetano ali škrlupcem, celoto pa zavijejo v listnato testo in spečejo v pekaču.
SIROVA ZAFRKJAČA
Pogača iz kvašenega testa s skutnim nadevom in zavihanim robom. Po slednjem je dobila tudi svoje ime.
HALOZE, SVET POD DONAČKO GORO IN BOČEM, PTUJSKO POLJE
HALOŠKA GIBANICA ALI GOBONCA
V paleti neštetih gibanic severovzhodne in vzhodne Slovenije je haloška slana ali sladka pogača iz kvašenega testa, obložena s skuto, rumenjaki in kislo smetano. Odlično se ujema z odličnimi haloškimi belimi vini.
PRLEKIJA
AJDOV KRAPEC
Jed, imenovana narečno tudi ・・kropec・・, katere oblika okrogle pogače ne izraža njenega poimenovanja. Ta okusna pogača je izdelana iz tankega sloja ajdovega testa, obloženega s skuto in kislo smetano.
PRLEŠKA GIBANICA
Ena najboljših slovenskih nizkih slanih ali sladkih pečenih pogač iz vlečenega testa, ki je položeno med 7 nadevov iz skute in kisle smetane.
PREKMURJE
PREKMURSKA GIBANICA
Vrhunska sočna in najbolj razširjena slovenska sladica iz Prekmurja, nadevana z makom, skuto, orehi in jabolki. Zaščitena je s »Priznano
označbo tradicionalnega ugleda«, zato jo pod tem imenom lahko izdelujejo
le ob doslednem spoštovanju originalne zaščitene recepture.
REPNI RETAŠ
Eden od bolj priljubljenih zavitkov iz kvašenega ali vlečenega testa, nadevan z repo. Je značilna božična jed..
SLOVENSKE GORICE
KIPJENA GIBANCA ALI KVASENICA
Kot pove ime, je to slana ali sladka pogača iz kvašenega testa, obložena s skuto in kislo smetano. Najprimernejša za uživanje je takoj po peki.
MARIBOR, POHORJE, DRAVSKA DOLINA, KOZJAK
POHORSKA OMLETA
Biskvitna omleta, nadevana z brusnicami in obložena s sladko smetano, je primer izumljanja dediščine v obdobju po koncu druge svetovne vojne.
CELJE, SPODNJA SAVINJSKA IN ŠALEŠKA DOLINA, LAŠKO
ŽEMELJNA POTICA
Pravzaprav pogača, zloženka iz rezin narezanih žemelj, prelitih s pregreto smetano ali škrlupcem. Ovoj pogače predstavlja kvašeno testo, ki ga pred zlaganjem plasti položijo v okrogel pekač.
KOROŠKA
KVOČEVI NUDLNI
Vrsta testenih krapcev ali žlinkrofov z nadevom iz mletih suhih hrušk. Izdelujejo jih tudi z drugimi nadevi.
POVITNEK
Zvitek iz vlečenega testa s skutnim, ajdovim, jajčnim, ocvirkovim ali drobnjakovim nadevom. Lahko je slana priloga k mesu ali samostojna sladica.
TRENTA
Pogača, iz ostanka testa za peko značilnega koroškega rženega kruha, premazana s smetano ter potresena s soljo in kumino. Ime je dobila po glagolu ・・potrentati・・, kar v koroškem narečju pomeni razvleči testo (na loparju).
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
POHLA ALI OGNJIŠČNA POGAČA
Okrogla slana ali sladka pogača iz bele ali koruzne moke, z zavihanim robom in nadevom iz skute, kisle smetane, kumine in soli ali iz jabolk in skute, tudi iz skute in pehtrana ter sladkorja.
AJDNEK
Sočna in okusna pogača iz ajdovega testa in več plasti nadevov iz mletih orehov, medu in cimeta.
- SOLČAVSKI KRAPI
- PUTERTOHI
- LJUBENSKI MLINCI
- PIŠURN
ZASAVJE
TROJANSKI KROFI
Sodobna gostilna Konšek na Trojanah razvija svojo gostinsko ponudbo tudi na kulinarični dediščini ocvrtih krofov, ki so kot ・・trojanski・・ ena od uveljavljenih blagovnih znamk.
GORENJSKA
BLEJSKA KREMŠNITA
Kremna rezina iz listnatega testa, polnjena z vaniljevo kremo in sladko smetano, je nastala po drugi svetovni vojni in je glavna blejska kulinarična posebnost
DRAŽGOŠKI KRUHEK
Ročno oblikovani fi guralni in ornamentirani medenjaki iz gostega medenega testa in začimbami so tradicionalna darila, danes pa jih pečejo za spominkarsko ponudbo.
SLADKI AJDOVI KRAPI
Čeprav je za njihovo pripravo več receptov, so najpogosteje to kuhani testeni žepki ali krapci iz ajdovega testa in z nadevom iz skute ali mleziva. Odlična samostojna zabeljena jed, poleti s solato, pozimi pa z dušenim kislim zeljem ali repo.
TRJAK ALI TERJAK
Gost ekstrakt iz bezgovih jagod, ki nastane po dvodnevnem kuhanju soka bezgovih jagod in se uporablja za pripravo zdravilnega čaja.
- KRANJSKI ŠTRUKELJ
- ŠKOFJELOŠKI MALI KRUHEK
ROVTARSKO, IDRIJSKO, CERKLJANSKO
LUŠTRKAJCA
Pomladno poletna potica z luštrekovim nadevom.
PAJTIČKE
Na rezine narezane in zabeljene potičke iz kvašenega testa, nadevanega z mletimi orehi in čebulo.
ŽELŠEVKA
Slana pomladno poletna potica z nadevom iz drobnjaka.
DOLINA SOČE
BOVŠKI KRAFI
Kuhani žepki ali krapci z nadevom iz suhih hrušk, jabolčne čežane, rozin, orehov in začimb.
TRENTARSKE KLOCE ALI KRAFNI
Štruklji iz vlečenega testa z nadevom iz suhih hrušk in koruzne moke ter zabeljeni z maslom
BULJE
Bulja ali bulje so cmoki iz koruzne moke, sladkorja, rozin, cimeta in masla, lahko pa tudi testeni žepki ali krapci z navedenim nadevom. Seveda pa jih delajo tudi z drugimi nadevi.
KOBARIŠKI ŠTRUKLJI
Posebna vrsta kuhanih in zabeljenih štrukeljcev ali krapcev z nadevom iz orehov, rozin in začimb, ki jih pripravljajo v Kobaridu in okolici
GORIŠKA BRDA
HUBANCA
Polžasto zavita potica z nadevom iz orehov in rozin.
KRUH KRIŽNIK
Vrsta prazničnega velikonočnega kruha iz zahodnih Brd iz boljšega testa za potico in z dodatkom v žganju ali vinu namočenih suhih fi g, lešnikov, medu in cimeta. Ime je dobil po zarezanem križu na vrhu hlebca.
ŠFOJADA
Potica iz listnatega testa z različnimi nadevi (npr. orehi, pinjole, rozine).
GORIŠKA
PINCA
Pinca je tipična velikonočna sladica oziroma bolje rečeno sladek kruh, ki ga marsikje radi pečejo še danes. Obstaja nekaj različic glede sestavin za pripravo pinc. Nekateri recepti vsebujejo veliko količino jajc, drugi manj. Ponekod osnovni recept popestrijo z rozinami in kandiranim sadjem
GORIŠKA GUBANCA
Značilna praznična sladica mediteranskega dela Slovenije. Ime je povezano z gubami (plastmi) testa, ki razmejujejo nadeve. Gubanca tudi nima v sredini luknje, tako značilne za njeno razvojno mlajšo ・・sorodnico ・・ potico
VIPAVSKA DOLINA
VIPAVSKI ŠTRUKLJI
V prtu kuhani štruklji iz kvašenega testa, z nadevom iz orehov, skute, rozin in sladkorja.
KRAS
- TERANOVA SUPA
- FANCLJI IN ŠTRAUBE
- TERANOV LIKER
- VELIKONOČNE PLETENICE
- BIRMANSKI KOLAČ
BRKINI, KRAŠKI ROB
- ČEŠPOVI NJOKI
- ČEŠPOVA PITA













































